C’est tout ce que j’aime!

Razmišljam, tuhtam in poskušam čimveč izvleči iz tistega štrclja, ki mi osamljen opleta po glavi (a poznate tisti vic: če bi imela eno sivo celico več, bi ji bilo dolgčas?), pa se nikakor ne morem spomniti, v čem se tretji dan tako krucialno razlikuje od drugega dne, da bi bilo to treba posebej obeležiti na tem mestu. Zato bomo danes zastavili malo drugače in malo bolj splošno. Informacije prihajajo od tule in od tule. Slikice so moje, če pa katera slučajno ni, je to posebej napisano. Če jih kdo uporabi brez moje vednosti, mu odgriznem nos.
Zdaj ste torej seznanjeni z vsemi formalnostmi…off we go!

Češka je ena izmed redkih landlocked evropskih držav. To pomeni, da se lahko trudite, kolikor se hočete, pa ne boste na noben način prišli do morja, ker ga nimajo. Imajo pa zato mejo s parimi drugimi državami: Avstrijo, Slovaško, Nemčijo in Poljsko. To zadnje je empirično dokazano, ker sem na lastne oči čez travnik videla poljsko ozemlje. Sličica je v enem izmed prejšnjih postov na to temo

Češko ozemlje je razdeljeno na dve veliki regiji, Bohemijo in Moravijo. To tudi pojasni skrivnostno pojavljanje pridevnika “bohemian” na vsakem drugem vogalu. Med drugim imajo v Bohemski regiji bojda krasen kristal, ki ga domov nisem nosila iz vzgiba, ki preprečuje tudi slonom, da bi vstopili v trgovino s porcelanom. Edino, kar bi imela od njega, bi bili porezani prsti. Tudi hotel, v katerem sva spala v Pragi, se je kitil s prej omenjenim pridevnikom. Dokaz:

Češka zgodovina ni bogve kako drugačna od zgodovine vseh ostalih držav, ki so bile nekoč združene pod Habsburžani in pozneje pod Avstro-Ogrsko. Preživeli so prvo in drugo svetovno vojno, pa tudi vse komunistične ideje, ki so jih na njih uresničevali od leta 1948 pa vse do leta 1989. Nezadovoljstvo nekaterih s tem režimom je bilo očitno tako veliko, da so bili pripravljeni tvegati svoje življenje za spremembo pogojev. In so tudi ga. Na glavnem praškem trgu, trgu sv. Vaclava, se ni protestno zakuril le en študent (kot sem zmotno mislila vse do tega trenutka), ampak trije. Kljub temu je od tega dogodka pa do dokončne odpravitve režima minilo 20 let.

Danes je Češka pluralistična večstrankarska parlamentarna reprezentativna demokracija. Na kratko povedano: imajo več strank in niso pod vodstvom kakega samodržca. Predsednik republike je Vacláv Klaus, ki so se ga odločili voliti na tisti dan, ko je imela naša mala skupinica plemenit namen iti na grad. Ko sva Majo vprašala, zakaj ne gre volit svojega predsednika, sva izvedela, da tako ali tako nima besede pri tem. Predsednika namreč volijo posebej za to izbrani ljudje, in ker to počnejo na gradu, je moral obisk muzeja nadoknaditi spoznavanje s Hradčani.

Ko smo že pri gradovih, ki ponavadi stojijo na vzpetinah: najvišji vrh Češke je gora Sněžka, ki je visoka 1.602 metra. Kakšnih posebnih planinskih podvigov torej na Češkem ne boste doživeli, ker je pokrajina bolj ravna, imajo pa v zameno za gore veliko zdravilnih centrov, ki so ponavadi zgrajeni in osnovani okrog ogromnih vrelcev mehurčkaste vode. Eno izmed glavnih mest, ki se lahko pohvalijo s polno zasedenostjo hotelov s strani turistov, željnih zdravilne vode, so Karlovy Vary, ki jih verjetno poznate iz zadnjega filma Jamesa Bonda. Ne, tisto ni bila zares Črna Gora.

Češka je definitivno vredna ogleda. Podolgem in počez. Sploh praški živalski vrt. Več o njem pa kdaj drugič…