Že dolgo se nisem pustila tako nategnit…
9.07.2008
Pametni blogerji priporočajo, da se njihovi so-blogerji pred objavo novega prispevka vedno vprašajo o reakcijah svojih mam, in ga ne objavijo, če je reakcija neugodna. Ker približno vem, kaj si ob naslovu tele objave misli moja mami, je treba nekaj razjasnit - tak naslov je tukaj zgolj in samo zavoljo pomanjkanja drugih, primernejših.
Moj fotoaparat je ob zadnjem daljšem potovanju iz domačega gnezdeca doživel neprijetno bližnje srečanje s tlemi češke cvetličarne. Posledično ga od takrat naprej raje puščam doma, da si prihranim javno sramoto in živce, ki bi jih gotovo izgubila ob dejstvu, da se je ugasnil vsakič, ko sem poskušala slikat. In s tem sem bila do pred kratkim popolnoma zadovoljna. Ker pa se je v počitniških planih pred kratkim nepričakovano pojavil Pariz (in še bolj pred kratkim za nekatere še bolj nepričakovano Kopenhagen), sem se odločila za revolucionarno potezo. Če gre človek v Kopenhagen, si pač ne more privoščit, da mu fotoaparat crkne na vsakem vogalu, ko pa je tam toliko vogalov, ki jih je treba slikat! Za Pariz pa je itak najbolje, da si ga prilepim na roko.
Pa smo šli v šoping.
Ekvivalent “dobrega” fotoaparata je pri meni “Ja ne vem…mora bit mejh’n…pa luštkan, pa mora znat slikat…”. Zato je najbrž jasno, da sem pri nakupu potrebovala malce pomoči nekoga, ki se zmerno do pretežno precej bolj spozna na take stvari kot jaz. Ko sem se prepričala, da moj omiljeni model ne obstaja samo v roza barvi, in dobila tudi potrditveni “ja” od prej omenjene osebe, smo šli v napad na blagajno. In vmes mi je pot prekrižala inteligentna ideja o torbici za fotoaparat. Če si že kupujem fotoaparat, je najbrž dobro, da si kupim še taškico, ne? Za vsak slučaj. Saj veste, če mi slučajno kdaj pade iz rok. Saj ne, da bi se mi to že kdaj zgodilo. Samo…zares za vsak slučaj.
Prodajalec je zavohal fotoaparatično devico in priskočil na pomoč. Razložil mi je vse o krasni akciji, ki jo na mojo neizmerno srečo izvajajo ravno zdaj. Če kupim zraven fotoaparata in torbice še memory card (spominska kartica se sliši tako…spomeniško), potem mi pri naslednjem nakupu nad 50€ obračunajo 20€ popusta. Moji gorenjski možgani so mojim gorenjskim ušesom itak poslali samo ta pomembni del - tisti del o 20€ popusta, - pri pultu z memory cardi pa sem itak ugotovila, da človek nekako rabi tudi to, da ima vse tiste slike potem kam shranit. Zato sem se numbly pustila prepričat. Če bi bila bolj pametna od njega, bi bila namreč verjetno jaz prodajalka na tistem oddelku in ne on.
Najboljši del kupovanja fotoaparata šele pride. Dejansko so me to pot nategnili v pozitivno smer. Dobila sem eno popolnoma izpolnjeno kartico za popuste in še 3 ekstra nalepke za novo kartico. Ker sem pač izbrala dober fotoaparat in dobro taško, na moj memory card pa gre po novem 1063 slik. Tisto popolnoma izpolnjeno kartico pa je potem izkoristil moj tehnični pomočnik pri nakupu ziljon DVD-jev, ki sva jih na koncu namesto za 60€ dobila za 40€. Tukaj nekje bomo zamolčali dejstvo, da tako hišica za fotoaparat kot tudi spomeniška kartica staneta tam nekje 20€ in da bi, če ne bi kupila ene izmed teh stvari, dobila “popust” 20€ že pri tem nakupu in mi ne bi bilo treba čakati do naslednjega.
Sem pa zdaj skoraj popolno opremljena za svojo poletno vlogo tečne turistke. Beware, Europe, here I come!!
Objavljeno v 9.07.2008 ob 18:58 in zapisano pod (Z)mešano, Maram..., Mislim (torej sem?) .





ooooooo me likes nova tema
ok off topic
sicer pa čestitke za nov fotoaparat
kdaj pride na vrsto kopenhagen?
kulsko.. bosta mal na toplem mal na hladnem 
@ saily: Hvala, hvala
Kopenhagen pride pa na vrsto konec septembra
da mene še malček odnese kam, preden moram spet na faks 
a je TZ5 model
?
@ Tadej: nop, ni
js sm se večkrat vprašal, zakaj je tist “svetovalec” tam, če pa ne nič več kot je že očitno iz embalaže ali listka na izdelku. tako da ne bi bilo nič čudnega, če bi vedela več, pa bi bila še vedno v enakih vlogah
@ morfej: nč skrbet, we all make mistakes
ker…saj veš, važn da je lepo pa da dela 
Tale svetovalec je zgledu tko, kot da ve, kaj počne. Je pa res, da so nekateri ljudje tud blazno dobri bleferji. Listkov in embalaž pa ponavadi ne berem
sej mislim, da jih to na začetku naučijo, da zgledajo kot da vejo kaj počnejo
Mja…tud to je dokaj mogoče ja
ampak ne vem…zihr je med vsemi masami prodajalcev kakšen procent tistih, ki to počnejo z veseljem? Upam vsaj, no 
js bi mu najraje tz5 model … mali pa prava zverina … ne zanimajo me leče ampak zoom prej
Kako slika?
@ Tadej: zoom je tudi pri tem kar soliden, tz5 model pa ni tolk lep kot tale moj
sem gledala tudi tega, pa ma preveč čudnih izboklin tam pri robu…ni tolko estetski
@ Vila Skrlatica: Slika super, ma precej boljšo ločljivost kot moj prejšnji fotoaparat, za kakšen primer slike bo pa v kratkem prišla kakšna na blog
Spominska kartica se res sliši spomeniško, se pa zato lepše sliši pomnilniška kartica
@ anubis: Vzeto na znanje za naslednjič. Hvala!