Česa sem se naučila v novembru
2.12.2008
Ta mesec izkustveno ni bil tako bogat kot prejšnji, je pa ponudil bolj zabavne ugotovitve. Sicer pa s to objavo po svoji stari navadi zamujam. Do forgive me.
Izjasnila in opravičila sem se, torej začnimo. Naučila sem se:
- da se bele črte na prehodih za pešce ob močnem dežju spremenijo v ledeno ploskev, na katero je usodno stopati brez drsalk. Upam, da so uživali vsaj vozniki, ki so na rdeči luči spremljali zastonj predstavo, ki je bila sestavljena večinoma iz spodrsavanja, poplesovanja in lovljenja.
- da kljub temu, da se Prage drži sloves o turističnem mestu, ni samo po sebi umevno, da Pražani znajo govoriti angleško.
- da (v povezavi s prejšnjo točko) Pražani na vprašanje “Do you speak English?” odreagirajo z mrkimi pogledi, momljanjem v brado (Mumbly, anyone?) in vsesplošnim opravljanjem.
- da morda potovanje z vlakom ni najboljša ideja in da bom naslednjič definitivno izbrala letalo. Na letalu si namreč v najslabšem primeru maksimalno 3 ure (če ne letiš ravno na blazno eksotične destinacije), zato te sopotniki, ki oddajajo…recimo temu “zaznaven” telesni vonj, motijo točno štirikrat manj, kot če se z vlakom 12 ur voziš iz Prage v Ljubljano. Icky.
- da se me je moj sloves tiste, ki nima absolutno nobene sreče z nagradnimi igrami, malček zamajal.
- da nošenje baretke, ki izgleda precej francosko, lahko vpliva na to, v kakšnem jeziku te ljudje ogovarjajo na ulici. Zanimivo.
Ta mesec izkustveno ni bil tako bogat kot prejšnji, je pa ponudil bolj zabavne ugotovitve. Sicer pa s to objavo po svoji stari navadi zamujam. Do forgive me.
Izjasnila in opravičila sem se, torej začnimo. Naučila sem se:
- da se bele črte na prehodih za pešce ob močnem dežju spremenijo v ledeno ploskev, na katero je usodno stopati brez drsalk. Upam, da so uživali vsaj vozniki, ki so na rdeči luči spremljali zastonj predstavo, ki je bila sestavljena večinoma iz spodrsavanja, poplesovanja in lovljenja.
- da kljub temu, da se Prage drži sloves o turističnem mestu, ni samo po sebi umevno, da Pražani znajo govoriti angleško.
- da (v povezavi s prejšnjo točko) Pražani na vprašanje “Do you speak English?” odreagirajo z mrkimi pogledi, momljanjem v brado (Mumbly, anyone?) in vsesplošnim opravljanjem.
- da morda potovanje z vlakom ni najboljša ideja in da bom naslednjič definitivno izbrala letalo. Na letalu si namreč v najslabšem primeru maksimalno 3 ure (če ne letiš ravno na blazno eksotične destinacije), zato te sopotniki, ki oddajajo…recimo temu “zaznaven” telesni vonj, motijo točno štirikrat manj, kot če se z vlakom 12 ur voziš iz Prage v Ljubljano. Icky.
- da se me je moj sloves tiste, ki nima absolutno nobene sreče z nagradnimi igrami, malček zamajal.
- da nošenje baretke, ki izgleda precej francosko, lahko vpliva na to, v kakšnem jeziku te ljudje ogovarjajo na ulici. Zanimivo.
